fbpx

Select Your Style

Choose your layout

Color scheme

Sestava in funkcije kože

KOŽA – 1.del: Zgradba in funkcija kože

O koži

Koža je naš največji organ in predstavlja 15 % telesne teže, s površino 1,5-2 m2 pri odraslem človeku. Koža je sestavljena iz treh plasti: epidermis (povrhnjica), dermis (cutis, usnjica) in hipodermis (subcutis, podkožje). H koži prištevamo tudi kožne priveske: žleze znojnice, lojnice, nohte, dlake in lase.

V današnjem blogu si bomo podrobno ogledale sestavo kože. Razumevanje sestave je pomembno za učinkovito formuliranje izdelkov. S spoznavanjem kože in njenega delovanja bomo namreč razumele kako globoko prodirajo posamezne komponente naših izdelkov, katere sestavine so telesu lastne in zato učinkovite in kako hitro bomo opazile rezultate nanašanja določenega izdelka na kožo.

 

Sestava kože

Sesava in funkcija kože.Vir: http://www.biolekarna.si/sl/artikli/29/topkrin-amino-stem-500#.V7b0NZiLSM8

Epidermis

Epidermis je zgornja plast kože in v debelini meri od 0,5 mm (očesne veke) pa do 1,5 mm (dlani in podplati). Epidermis sestavlja več plasti, od površine proti notranjost kože si sledijo:

  • Stratum corneum (poroženela plast)
  • Stratum lucidum (svetleča plast)
  • Stratum granulosum (zrnata plast)
  • Stratum spinosum (trnasta plast)
  • Stratum basale (bazalna plast)

 

Sestava epidermisa

Vir: https://skinsaverapp.com/blog/2016/8/25/the-stratum-corneum-protector-of-your-internal-organs

Večji del epidermalnih celic predstavljajo keratinociti. Epidermis se ves čas obnavlja. Proces nastanka novih keratinocitov ter njihovo dozorevanje in diferenciacijo imenujemo keratinizacija (roženenje). Proces keratinizacije traja 4-6 tednov, odvisno od starosti (pri mladem človeku manj, s staranjem pa se ta proces podaljša). Keratinociti se delijo v najglobljem delu epidermisa, ki se imenuje bazalna plast, pod njo pa je bazalna membrana, ki ločuje epidermis od dermisa. Celice med seboj povezujejo dezmosomi (medcelični stiki). Keratinocit se v bazalni plasti razdeli v dve hčerinski celici, od katerih ena ostane v bazalni plasti za ponovno delitev, druga pa potuje proti površju in se diferencira. Keratinociti so napolnjeni s keratinom, ki predstavlja 95 % vseh proteinov v epidermisu. Keratinociti v medcelični prostor izločajo zmes lipidov, holesterola, prostih maščobnih kislin in ceramidov. Te snovi vplivajo na boljšo kohezijo celic in učinkovitejšo barierno funkcijo epidermisa. S pomikanjem proti površju, keratinociti postajajo bolj ploščati, prihaja tudi do degeneracije (odmiranja) jedra. Na površju se spremenijo v korneocite in izgubijo jedro. Ta zgornja plast predstavlja ”mrtvi” del epidermisa in jo imenujemo rožena plast ali stratum corneum. Sestavljajo jo ploščate poroženele (mrtve) celice (korneociti), napolnjene s keratinom, maščobnimi kislinami, lipidi in ceramidi. S časoma se povezave med korneociti prekinejo in celice odpadejo s površja kože. Ta proces imenujemo deskvamacija ali luščenje kože. Stratum corneum je v stiku z zunanjim okoljem in ima pomembno zaščitno funkcijo. Luščenje kože je v ravnovesju z nastankom novih celic v bazalni plasti. Z namernim luščenjem povrhnjice (primer: piling) sprožimo obnovo epidermisa in delitev keratinocitov v bazalni plasti.

Poleg keratinocitov, najdemo v epidermisu še druge vrste celic:

  • V globjem delu epidermisa najdemo melanocite, ki predstavljajo 5 % vseh celic epidermisa. Melanociti proizvajajo melanin, ki daje barvo koži. Vsak melanocit oskrbuje z melaninom 36 sosednjih keratinocitov. Melanin ščiti keratinocite pred škodljivimi učinki UV sevanja.
  • V epidermisu najdemo tudi Langerhansove celice, ki so obrambne celice. Njihova naloga je zaznavanje tujkov (antigenov) v epidermisu in njihov prenos v limfatične vozle do limfocitov. Tam se sproži celični imunski odziv, kar privede do uničenja in izločitve tujka.
  • Čutne celice epidermisa so Merklove celice, ki so mehanoreceptorji (sprejemniki mehanskih dražljajev) in sodelujejo pri tipu.

V epidermisu ni krvnih žil, zato hranljive snovi in kisik prejema od spodnje plasti- dermisa.

 

Dermis

Dermis je srednja plast kože, takoj pod epidermisom. V njem je preplet krvnih in limfnih žil, ki omogoča termoregulacijo in celjenje kože. Dermis sestavlja voda (do 80 %) ter elastinska in kolagenska vlakna v glikoproteinskem gelu. Ta plast kože je 10-40 krat debelejša od epidermisa. Osnovne celice dermisa so fibroblasti in jih v večji meri najdemo v zgornjem delu dermisa, bližje epidermisu. Fibroblasti proizvajajo kolagenska in elastinska vlakna, ki so sestavni del medceličnega matriksa. Kolagenska vlakna predstavljajo 70 % vseh proteinov v dermisu in omogočajo čvrstost in togost dermisa, elastinska vlakna pa dajejo koži elastičnost. Živčni preplet v dermisu omogoča zaznavo tipa, temperature in pritiska.  V dermisu najdemo številna čutna telesca:  Meissnerjeva, Vater-Pacinijeva in Ruffinijeva telesca.

V dermisu so dlačni folikli z lojnicami in izvodila znojnic.

 

Hipodermis

Hipodermis je najgloblja in najdebelejša plast kože. V glavnem je sestavljena iz adipocitov, to so celice, ki so specializirane za skladiščenje maščobe. Adipociti so združeni v skupke – lobule, ločuje pa jih vezivno tkivo. Podkožje služi kot energijski rezervoar, saj se lahko maščoba ob potrebi porabi za vir energije. Hipodermis ima vlogo tudi pri termoregulaciji, saj je maščoba toplotni izolator.

V podkožju so lasni mešički in sekretorni del (sekrecija =izločanje snovi) žlez znojnic.

 

Funkcije kože:

Funkcije kože:

  • barierna fukcija: zaščita pred zunanjimi dejavniki,
  • termoregulacija: uravnavanje telesne temperature,
  • sinteza pigmenta melanina: zaščita pred UV sevanjem,
  • sinteza vitamina D3: pod vplivom sončne svetlobe,
  • sprejemanje dražljajev: koža je pomemben čutilni organ.

 

 

Viri:

Baumann, L. Cosmetic dermatology: Principles and practice, 2th ed. McGraw-Hill Medical. 2009.

Draelos, Z. Cosmetic dermatology: Products and procedures, 2th ed. Wiley Blackwell. 2016.

Habif, T. P. Clinical dermatology: a color guide to diagnosis and therapy, 6th ed. Elsevier Health Sciences. 2015: 1.

Martinčič., D.Š., Cör, A., Cvetko E., Marš, T., Logan M. Anatomija, histologija in fiziologija. 2. izdaja. Ljubljana. Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani. 2008.

An organ revealed: the epidermis. SKIN-SCIENCE.COM. Dostopno na: http://www.skin-science.com/_int/_en/topic/topic_sousrub.aspx?tc=skin_science_root%5Ean_organ_revealed%5Ethe_epidermis

An organ revealed: the dermis. SKIN-SCIENCE.COM. Dostopno na: http://www.skin-science.com/_int/_en/topic/topic_sousrub.aspx?tc=SKIN_SCIENCE_ROOT^AN_ORGAN_REVEALED^THE_DERMIS&cur=THE_DERMIS

An organ revealed: the hypodermis. SKIN-SCIENCE.COM. Dostopno na: http://www.skin-science.com/_int/_en/topic/topic_sousrub.aspx?tc=SKIN_SCIENCE_ROOT^AN_ORGAN_REVEALED^THE_HYPODERMIS&cur=THE_HYPODERMIS

Imaš vprašanje ali komentar? Napiši :)

error: