fbpx

Select Your Style

Choose your layout

Color scheme

Nega mastne in suhe kože

KOŽA – 4.del: Mastna vs. suha koža

V tokratnem in naslednjih treh prispevkih bomo govorili o negi kože glede na posamezen tip kože, ki smo ga določili po Baumannovi razdelitvi. Če še ne poznate svojega tipa kože, si preberite prejšnji prispevek (Tipi kože in njihova določitev), ki vam bo v pomoč pri določitvi. V prejšnjem prispevku smo zgolj na kratko predstavili posamezne tipe in priporočeno nego, tokrat pa bomo podrobneje pogledali kakšne so težave pri posameznem tipu kože in predstavili primerne sestavine. Začeli bomo s prvo kategorijo in si tako pogledali mastno in suho kožo.

Mastna in suha koža

Prirejeno po: http://www.top10homeremedies.com/home-remedies/home-remedies-oily-skin.html

 

Mastna koža

Za mastno kožo je, prav nič presenetljivo, značilno prekomerno izločanje sebuma (Površinski lipidi). Koža je na videz svetleča in običajno nagnjena k nastanku aken. V tolažbo vsem ljudem z mastno kožo (med katerimi sem tudi sama) naj bo opažanje, da je staranje kože pri mastni koži počasnejše oziroma manj očitno kot pri posameznikih s suho kožo. Juhej! 😉

Prekomerno izločanje sebuma sprožijo različni dejavniki: genetika, hormonske spremembe, stres, zdravila, uporaba neprimerne kozmetike,… Naš cilj je torej zmanjšati izločanje sebuma. Zaenkrat ni topikalnih (= nanos na kožo) sestavin, s katerimi bi ”naravnali” izločanje sebuma na povsem ”normalno” količino. Lahko pa vsaj malo vplivamo na zmanjšanje sebuma. Na trgu je veliko izdelkov s sestavinami kot so gline, modificirani in nemodificirani škrob in druge sestavine, ki vpijajo sebum in matirajo kožo. S pudri, ki običajno uporabljajo te sestavine, si lahko pomagamo čez dan, ko se koža začne svetiti.

Nega mastne kože

V primeru nagnjenja k nastanku aken, gre za kombinacijo mastne in občutljive kože. Pri negi kože je cilj, da se znebimo bakterije (P. acnes), ki povzroča nastanek aken.  Nega naj vsebuje:

  • veliko protivnetnih učinkovin, za zmanjšanje vnetja in rdečice, kot so npr. pantenol, alantoin, niacinamid  (vitamin B3), aloe vera, hidrolati;
  • sestavin, ki so učinkovite pri preprečevanju in blaženju aken (salicilna kislina, izvleček bele vrbe – Salix alba, eterično olje čajevca) in
  • antioksidantov (npr. vitamin C, za zmanjšanje temnih madežev, ki jih za seboj pustijo akne).

Včasih je priporočljiva tudi (zmerna) uporaba  izdelkov z alkoholom (antimikrobno delovanje), slednje je zelo odvisno od posameznikove kože. V večini primerov pa je odsvetovana prekomerna uporaba ”agresivnih” izdelkov za čiščenje (torej preveč alkohola in vsebnost agresivnejših površinskih aktivnih snovi kot je zloglasen natrijev lavril sulfat).

 

Vir: http://www.prevention.com/beauty/skin-care/10-things-you-can-do-with-aloe-vera

Pri mastni in neobčutljivi koži pa skrbimo za zmanjšanje videza mastne kože in uporabljamo nežna čistila, po žlji lahko olja v vlažilnih losjonih nadomestimo z maščobnimi alkoholi (npr. cetil alkohol). Ne smemo pozabiti na luščenje kože, saj s tem preprečujemo nabiranje odmrlih celic na površini kože, ki lahko zamašijo izvodila dlak (O kožnih priveskih – žlezah, laseh in nohtih) in povzročijo nastanek ogrcev. Uporabljamo lahko pilinge na osnovi glin, jojobinih kroglic ali encimske pilinge.

 

Suha koža

Suha koža je na videz bolj hrapava, stratum corneum ( Zgradba in funkcija kože) je poškodovan in posledica je zmanjšanje hidratiranosti kože (Hidratiranost kože). Zaradi porušenja barierne funkcije kože (Barierna funkcija kože) je ta bolj dovzetna na okoljske dejavnike in izgubo vode (TEWL). Vzroki so različni: genetika, učinki UV sevanja, prekomerna uporaba čistilnih sredstev, ki poruši ravnovesje površinskih lipidov, stres,…

Dejavniki, ki vplivajo na pojav suhe kože:

  • pomanjkanje naravnih vlažilnih faktorjev (NMF)(Hidratiranost kože), še posebej sečnine, aminokislin in mlečne kisline, ki pomagajo vezati vodo; običajno se v suhem podnebju proizvajanje NMF poveča, v primeru že porušene bariere in suhe kože, pa suhost v okolju še bolj poslabša naše stanje kože;
  • pomanjkanje epidermalnih lipidov (Površinski lipidi) (ceramidi, maščobne kisline in holesterol, ki so potrebni za normalno barierno funkcijo kože);
  • porušenje procesa deskvamacije (Zgradba in funkcija kože) (luščenja kože poteka v skupkih celic, na koži lahko opazimo luskice).

Vir: http://www.adult-acne.net/best-acne-treatment-for-dry-skin/

Nega suhe kože

Priporočljiva je uporaba nežnih čistilnih sredstev vlažilnih krem (npr. s hialuronsko kislino (Kozmetične sestavine za vlaženje kože), njeni hidrolizati prodirajo v kožo, celotna molekula hialuronske kisline pa deluje zgolj na površino kože, kar je sicer tudi blagodejno; z glicerolom; sečnino), olj (s ceramidi, holesterolom, glicerolom, za obnovo lipidov v stratum corneumu). Tudi prekomerno izpostavljanje UV sevanju zmanjša hidratiranost kože, zato je obvezna uporaba UV zaščite. V primeru uporabe/priprave suhega (mineralnega) pudra, je priporočljiv dodatek sestavin, ki imajo vlažilni učinek (kot sta npr. alantoin in svila v prahu).

 

Atopijski dermatitis je večvzročna kronična bolezen, za katero je značilna suha, srbeča in razdražljiva koža na obrazu in/ali po telesu. Najpogosteje so prizadeti dojenčki in majhni otroci. Priporočljiva je nega kože z vlažilnimi kremami in olji, ki povrnejo kožne lipide in vlažnost ter uporaba izdelkov s sestavinami, ki pomirjajo razdraženost kože (imajo hladilni učinek) in vnetje, ter delujejo protibakterijsko.

 

 

 

VIRI:

Baumann L., Saghari S.Weisberg E. Cosmetic Dermatoogy: Principles and Practice; 2.ed.; The McGraw-Hill Companies, Inc. 2009; 75-93.

Draelos, Z. Cosmetic dermatology: Products and procedures, 2th ed. Wiley Blackwell. 2016.

Atopijski dermatitis na obrazu pri otrocih. Eucerin. http://www.eucerin.si/kozna-oboljenja/atopic-dermatitis/atopijski-dermatitis-na-obrazu-otrok

Imaš vprašanje ali komentar? Napiši :)

error: