fbpx

Select Your Style

Choose your layout

Color scheme

epidermalni lipidi in sebum

KOŽA – 3.del: Površinski lipidi

Naslednji prispevki so nadaljevanje in hkrati tudi zaključek večjega sklopa o koži. V prispevkih bomo govorili o površinskih lipidih, mikroflori kože, probiotikih v kozmetičnih izdelkih in sklop zaključili z dermalno absorpcijo kože in se tako pripravili na naslednji večji sklop prispevkov o kozmetičnih sestavinah.

 

Površinski lipidi

 

Površinski lipidi so pomembni za ohranjanje hidratacije stratum corneuma in preprečevanje vstopa patogenih bakterij. So sestavina kislega hidro-lipofilnega zaščitnega plašča kože in imajo dva izvora. Gre za epidermalne lipide (na površje se izločajo z luščenjem rožene plasti) in izločke žlez lojnic (sebum). Sestava površinskih lipidov je odvisna od anatomskega mesta. Na mestih z visoko gostoto lojnic večinski delež površinskih lipidov predstavlja sebum, na mestih z nizko gostoto lojnic pa je večji delež epidermalnih lipidov. O slednjih smo govorili že v prejšnjem prispevku, zato se bomo tokrat osredotočili na sebum.

 

koža - površinski lipidi

 

Sebum

Sebum je izloček žlez lojnic, katerih izvodila se izločajo v zgornji del lasnega mešička. Sebum sestavljajo trigliceridi, voski, skvalen, proste maščobne kisline in manjši delež holesterola in holesterolnih estrov. V sebumu je nekaj specifičnih lipidov (voski in skvalen), ki jih ne najdemo drugje po našem telesu, niti med epidermalnimi lipidi. Sestava sebuma se razlikuje med živalskimi vrstami, kar je verjetno povezano s funkcijo sebuma.

 

 

Sestavine površinskih lipidov Sebum (%) Epidermalni lipidi (%)
Trigliceridi 30–50 30-35
Proste maščobne kisline 15–30 8–16
Voski 26–30
Skvalen 12–20
Holesterolni estri 3.0–6.0 15–20
Holesterol 1.5–2.5 20–25

 

Pri človeku ima sebum vlogo pri UV zaščiti, protimikrobnem delovanju, dostavi lipidotopnih antioksidantov (kot je na primer vitamin E, ki ščiti kožo pred škodljivimi učinki reaktivnih kisikovih spojin oz. prostih radikalov ) na površje kože in hidrataciji stratum corneuma (ena ključnih sestavin za hidratiranost kože je glicerol, ki je razpadni produkt trigliceridov).  Kljub zadnji trditvi, je ta vpliv na hidratacijo slabo dokazan in posreden (preko nastanka pomembnega vlažilca-glicerola) in velja, da imajo lahko tudi ljudje s povišanim izločanjem sebuma suho kožo. Zato moramo biti pazljivi, da ne uporabljamo izdelkov, ki prekomerno izsušijo kožo. To velja na splošno, predvsem pa pri ljudeh z mastno in problematično kožo, ki pogosto uporabljajo ”agresivnejše” izdelke. Posameznim tipom kože in izdelkom zanje, se bomo posvetili v nadaljnjih prispevkih.

V kozmetičnih izdelkih se pogosto uporabljajo tudi nekatere sestavine, ki so naravno prisotne v sebumu, kot  je na primer skvalen. Slednji se nahaja v jetrih kitov in kot neumiljivi del v nekaterih oljih (olivno, avokadovo olje). Uporaba skvalena iz jeter kitov je prepovedana, v uporabi je skvalen rastlinskega izvora. Verjetno je že marsikdo slišal za izraz skvalan. Gre za derivat prej omenjenega skvalena. Skvalan dobimo s hidrogeniranjem skvalena in je zato stabilnejši. Za uporabo na koži so primerne tudi sestavine, ki imajo podobno sestavo kot sebum  (npr. jojobino olje).

 

skvalan in skvalen

http://pubs.rsc.org/en/content/articlehtml/2014/cp/c3cp54107j

 

Stanja kože povezana z delovanjem žlez lojnic

 

Akne so najpogostejša bolezen kože, ki je povezana z delovanjem žlez lojnic. Dejavniki pri nastanku aken so:

  • sebum (brez njega ne pride do naselitve bakterij),
  • kolonizacija dlačnih/lasnih foliklov z bakterijo Propionibacterium acnes,
  • hiperkeratinizacija (prekomerno luščenje) folikla,
  • prisotnost (izločanje) vnetnih dejavnikov v koži.
akne

Seboreja je stanje prekomernega izločanja sebuma. Pogosta seboroična mesta so mesta z večjo koncentracijo lojnic, to so obraz (čelo, nos, brada), ušesa, lasišče in zgornji del prsnega koša.

Sebostaza je zmanjšano izločanje sebuma, ki ima za posledico suho, srbečo kožo.

 

 

Viri:

Pappas A.  Epidermal surface lipids. Dermatoendocrinol. 2009: 1(2); 72-6.

Smith KR, Thiboutot DM. Sebaceous gland lipids: Friend or foe? J Lipid Res. 2008: 49; 271–281.

Imaš vprašanje ali komentar? Napiši :)

error: