fbpx

Select Your Style

Choose your layout

Color scheme

mikroflora kože

KOŽA – 3.del: Mikroflora kože

Mikroflora kože

 

Ena izmed pomembnejših funkcij kože je zagotovo zaščita telesa pred vdorom snovi in mikroorganizmov. Koža s svojim luščenjem, rahlo kislim pH-jem, temperaturo (ki je malo nižja od telesne temperature) in po večini suho povrhnjico, ni najboljša izbira za naselitev bakterij. Izjema so mikroorganizmi naše kožne mikroflore, saj jim naša koža predstavlja ugodno življenjsko okolje. Kožno mikrofloro sestavljajo bakterije, glive, virusi in celo pršice. Najštevilčnejše so bakterije, kar je očitno iz podatka, da na 1 kvadratnem centimetru najdemo kar 13 milijonov bakterijskih celic! Seveda gre za neškodljive (komenzalne) bakterije, ki nas ščitijo pred patogenimi mikroorganizmi. Omenjene bakterije so rezidentne (prisotne večino časa), imamo pa tudi t.i. začasne bakterije, ki so v normalnih razmerah neškodljive, v določenih primerih (porušena naravna mikroflora) pa lahko povzročajo okužbe. Poseljenost po telesu je različna, saj imamo številna mikrookolja, ki so ugodna za različne mikroorganizme. Imamo tri glavna mikrookolja: predele s povečanim izločanjem sebuma (čelo, prsni koš, zgornji del hrbta), vlažne predele (pazduhe, koža med prsti na nogah, mednožje) in suhe predele (npr. podlaket). Predeli telesa se torej med seboj razlikujejo v temperaturi, vlažnosti in pH vrednosti. Za večino bakterij so ugodna topla in vlažna področja kože, kot je na primer predel pod pazduhami, kjer so zaradi izločanja znoja in sebuma tudi številna hranila. Poleg anatomskega mesta so za poselitev bakterij pomembni tudi okoljski dejavniki, kot je UV sevanje in telesni dejavniki, kot so spol, starost, imunski odziv, higiena ter uporaba kozmetičnih izdelkov.

 

mikroflora kože

http://microbiologyonline.org/about-microbiology/microbes-and-the-human-body/immune-system

 

Kisel pH je optimalen za rast komenzalnih bakterij, medtem ko imajo ostale (tudi patogene) bakterije raje nevtralen pH. Zato moramo vzdrževati naravni kislinski plašč naše kože in na ta način preprečiti okužbe s patogenimi mikroorganizmi. Velik vpliv na našo kožo imajo seveda kozmetični izdelki, zato moramo vedeti kaj uporabljamo in se izogibati prekomerni uporabi mil in drugih čistilnih sredstev, ki s kože spirajo zaščitni plašč in našo kožno mikrofloro. Posledično lahko pride do suhe, srbeče kože in celo do okužb zaradi naselitve patogenih mikroorganizmov, ki v novem okolju bolje uspevajo.

 

površina kože

http://www.nature.com/nrmicro/journal/v9/n4/full/nrmicro2537.html

Kožna mikroflora ima poleg zaščite pred patogenimi mikroorganizmi vlogo tudi pri imunskem odzivu, popravljanju tkiv, celjenju ran in vnetju. V primeru porušenja normalne mikroflore lahko pride do kožnih obolenj – atopični dermatitis, psoriaza (luskavica), akne, prhljaj…

 

 

Vir:

Elizabeth A. Grice in Julia A. Segre: The skin microbiome; Nature Reviews Microbiology, 2011, 9 (4), 244–253.

Imaš vprašanje ali komentar? Napiši :)

error: